Pretegnili so se kratki udi,
pravzaprav lastnik jih je pretegnil,
ko nekdo se obenj je obregnil,
da podpornik bil je velik tudi.
Da podpiral svojčas je župana,
spredaj se in zadaj mu je slinil,
zdaj lastnik je udov zopet hlinil,
češ to stara zgodba je, prodana.
Res je, da župan mu bil je vzornik,
vse bi ude zanj dal svoje čase,
toda poskrbeti mora zase,
ni več ud, ni več njegov podpornik.
Zdaj njegov da ud je le levica,
druge vse je ude zanemaril,
z levim kratkim udom bo krmaril,
to da je, kot pravi sam, resnica.
Le na en bo kratek ud še stavil,
drugo zanj v poštev več ne prihaja,
saj mu drugega ne preostaja,
takšne je o levem udu pravil.
Pretegnili so se kratki udi,
jih preračunljivec je pretegnil,
levega še uda dlan iztegnil,
kar nikogar čisto nič ne čudi.
Kot čuditi se ne bo pravici,
ko lastnika bo dosegla uda,
zanj seveda bo krivica huda,
sam ko izvisel bo na levici.
