Izbrana pesem

Sanja tista večna je letalka,
ki že leta po Evropi šviga,
dnevnice si, plačo vztrajno dviga,
teh zadev je dobra poznavalka.
Se prijel je vzdevek je Falkon,
bi priimku bil precej primeren,
po naravi trmast, brezobziren,
drugo reči je zaman, zastonj.
Pravijo, da ni nobena tajna,
da deklina sanja o falkonu,
ko na letališkem je balkonu,
v sanjah svojih vsa je neomajna.
»Tudi jaz s falkonom bom letela,
ne več z linijo evropsko redno,
kot doslej sem se vozila vedno,
zdaj le redke bom na krov sprejela.«
Striček ji mendá je to obljubil,
če bo več doma kot pa v tujini,
več pri stričkih, v njihovi bližini,
bojda za pilotko jo bo snubil.
Sanja kapitanka bo postala
in se zapisála v zgodovino,
vrne naj se čimprej v domovino,
na postlanem tu da bo pristala.
Treba ni pilotskih ji izkušenj,
le s falkonom dobro naj pozira,
letanje pa sploh ne bo ovira,
ves sistem vnaprej je preizkušen.
Kot pilotko tu jo proslavijo,
hvalijo tovarniška glasila,
takšna so s komande navodila,
vrabčki Sanji klanjat se hitijo.
Da letalka je posebne vrste,
poje se ji hvala neizmerna,
poročila dnevna in večerna,
delo zlahka da ji gre skoz prste.
Kaj potem, če sanja ni pilotka,
naj le pridno se doma pojavlja,
fraze naj pilotske prav ponavlja
in drži se vsakega napotka.
Ni hudir, da dvigne se letalo,
da falkon obdržal se bo v zraku,
da lebdel na rdečem bo oblaku,
kratko bo povsem zadostovalo.
Naj tako po nebu plavem pluje,
daje vtis, da sama pilotira,
naj v kabini medijem pozira,
vrne se potem lahko na tuje.
Zdavnaj zmanjkalo je že pilotov,
zdajšnji so le mali kaskaderji,
manekeni, gumpci in pozerji,
ki usmerja združba jih falotov.
Sanja kot ulita mednje sodi,
saj njen cilj leteči je falkon,
tudi če v resnici bo le dron,
ki ga drugi kot igračko vodi.
Danes so dovoljene ji sanje,
a že jutri novi svit napoči
in podnevi zlahka se razloči
razne Sanje, Vanje in pa Tanje.
Naj falkon roji ji le po glavi,
konec bo njegov nedvomno tak,
kot tovrstnih je letalcev vsak,
še prekmalu ptiček strmoglavi.