Da je na letalu potnik slepi,
proti vzhodu, pod Ural potuje,
ugotavljali so še vse huje,
kakšni potnikovi so ukrepi.
Sporazum tam zunaj bo podpisal,
kajpak s kompanjoni svoje baže,
o vsebini še sam sebi laže,
preden jo od doma je pobrisal.
Vkrcal se je kar brez blagoslova
varnostnih organov, sam zablodil
je v letalo, pravni red pohodil,
drago šel se avanturo znova.
Drago šel se vnovič avanturo,
čaka ga za ta korak tožilec,
ki, če hoče, sproži na sprožilec,
da postopek steče isto uro.
Si tako je mislil potnik slepi,
sam bom sprožal, to je moja igra,
bom igral papirnatega tigra,
skremžil je pri tem pogled svoj srepi.
Skremžil in pogledal prav perfidno,
vsak lahko je videl v tistem hipu,
kaj dogaja se v njem, slepem tipu,
drago gre se zgodbo, kratkovidno.
Drago pustolovščino zakuhal
potnik slepi naš je na letalu,
viden vsem, kot da bi v ogledalu
vase sam zijal, postrani kukal.
Kukal, kdaj mu kdo za vrat zadiha,
in razkrinka mu identiteto,
da bo jasno vidno in sprejeto,
kakšna potnika je tega psiha.
To povedano bilo je blago,
bil bolj oster bi tožilec pravi,
lažnega kam slepca naj se spravi
ki počenja barabinstvo drago.
