Šel se Mlatimir je igro novo,
video in kiberentsko hkrati,
agresivno, kjer se vse le mlati,
ki nasilje ji je za osnovo.
Igrica je sicer zgodovinska,
a v sodobnost fant jo je prestavil,
ni okleval, nič ni onegavil,
brž pokazal, kaj je stvar zverinska.
Šel se Mlatimir je igro s silo,
v zgodovini si jemal je zglede,
več kot je bilo človeške bede,
bolj se njemu je storilo milo.
Je poslal na polja najprej Skite,
da požgejo vse, kar zunaj zrase,
da nič več potem se tam ne pase,
vse namere naglo so razkrite.
Bliže v zgodovino se pomaknil,
je poslal na polja Hune divje,
in povedal, drug za to da kriv je,
sam se v igri pravi čas umaknil.
Je za njimi v igro še Avare
vrgel, ko premalo je učinkov
mu bilo od Hunov, brez ovinkov
je zaveznike napadel stare.
Nadnje naglo je poslal Tatare,
ti so v vsem od vseh mu najbolj ljubi,
vedno bliže z njimi je pogubi,
Mlatimirja silna skrb že tare.
Igra spod nadzora mu uhaja,
predniki Avari, Skiti, Huni
pa Tatari, z njimi vsi lizuni,
vse je, kar mu sploh še preostaja.
Kri pomešal prednikov krvavo,
šel se igrico je fant udarno,
v njej zašel na polje prenevarno,
v igri tej zna izgubiti glavo.
