Mártin pokeraš bi bil z Zahoda,
divjega seveda, saj ni dvoma,
v sanjah v Teksas mnogokrat poroma,
tam le vidi pravo pot izhoda.
Tam lahko mordá bi s petim asom,
skritim za rokavom bluze rdeče,
kanček vsaj ujel igralske sreče,
in revolver če bi bil za pasom.
Tam golob miru bi mu prinesel
ves odpis dolgov in še dobiček,
bi napolnil spraznjen si mošnjiček,
se ob misli tej je Mártin stresel.
Stavil v sanjah vse je na goloba,
saj zaveda se, pomoč da pride
le če podla igra se izide,
zdavnaj namreč je prišel do roba.
Vse bilo na svetu bi drugače,
še smeti in z njimi časopisi,
če rešili bi dolgov odpisi
Mártinove pokeraške hlače.
Martin je na vse pri pokru stavil,
vseh pet asov vrgel je na mizo,
da premagal bi nevarno krizo,
ki se vanjo zdavnaj sam je spravil.
Toda eno sanje so vabljive,
sladke in nadvse pomirjujoče,
drugo pa dejansko stanje vroče,
ki ovira prste mu lepljive.
Divji je Zahod, kjer operira,
tukaj vedno bolj, zelo realen,
in do Mártina vse bolj brutalen,
lina za pobeg pa se zapira.
