Na pomoč je sosed Janko klical,
klical še ponoči v apoteko,
téžko da ima zdaj hipoteko,
rad bi z lekom hitro se pošprical.
Za zdravilo šlo mu je potrebno,
prosil je lekarnarico milo,
da bi se mu tisto ugodilo,
stanje da bi ne bilo pogrebno.
Arogantno ga zavrne ženska,
naj doma si pomoči poišče,
tukaj zanj ni poligon, igrišče,
apoteka njena ni namenska.
Klical na pomoč je sosed Janko,
zdaj ga slišalo že vse je mesto,
vpil, da jo postavil bo na cesto,
sebi s tem za vrat obešal zanko.
Pa se, glej, na mah popravi stanje,
trdni so nenadoma dokazi,
Janko se lahko domov odplazi,
pomagalo je domače žganje.
Žganje v steklenički dobrotljivi,
ki z zamudo Janku se dobavi,
da se stanje mu čez noč popravi,
v embalaži zlahka je kupljivi.
