Smo nevladni, neodvisni čisto,
rekli štirje so na trati zbrani,
svoji smo zavezi vsi predani,
veste vsi, kateri, to je tisto.
Glas smo ljudstva, tudi če le trije,
saj se ve, oblast da ljudstva vlada,
mi pa torej ljudska smo parada,
ljudstvo se lahko za nami skrije.
Ljudstva da ni videti za nami?
Kdo to pravi, ljudstvo je prisotno,
le da bolj zakrito, je pa zmotno,
da ga ni, poglejte ga pred vami.
Mi smo torej glas mu posodili
in podobo, da bo teatralno
nastopilo ljudstvo virtualno,
z njim predstavo smo uprizorili.
Smo nevladni in »ne« je v ospredju,
druga sploh pomembna ni vsebina,
sliši da se »ne«, potem tišina
dolgo grobna je samo v sosledju.
Upi naši skoraj so propadli,
le še ljudstva glas se zdaj igramo,
več kot »ne« povedati ne znamo,
glas pa, ljudstvo, tebi smo ukradli.
