Zagorelo je, glej to gorenje,
prej se zdelo je prav nemogoče,
zdaj pa je vse huje, vse bolj vroče,
bo požar, nič več nedolžno tlenje.
V Istri, kjer suho je, se je vnelo,
kjer na kupe vlačili so ptiči
v gnezda lastna s svojimi mladiči,
zdaj je dim, je torej zagorelo.
Istra suha pa bencinski hlapi,
za gorenje je kot naročeno,
vse v nesreči tej bo izgubljeno,
je začivkal ptiček v isti sapi.
Ni si mislil, da lahko nevarno
davno je početje s suho slamo,
ki jo tlačil v gnezdo je na sámo
in pri tem ravnal premalomarno.
Le kako zdaj dim na plano sili?
Saj počel sem vse za paravanom,
in sledil vnaprejšnjim jasnim planom,
se golobček sebi sam zasmili.
Hja, če mislil si, da španska stena,
tanek paravan te obvaruje,
to pomeni, s tabo da še huje
je, kot kaže se trenutna scena.
Paravan pogoltne v nič gorenje,
Istra bo le črna goličava,
slika pogorišča pristna, prava,
njen motiv golobovo poštenje.
