Sem zagledal jo pred kratkim znova,
»Mati mila, kam te vnovič nosi?«
sem se vprašal, kajti takšne trosi,
da deluje kakor črna vdova.
Kam jo nosi? K spovedi seveda,
kani tam povedati resnico,
kakšno da doživlja s tem krivico,
ker je zdaj samo še senca bleda.
Kdo je glavni krivec, to je jasno,
a ne bo imena šepetala,
bo pred spovednico zgobezdala
vse njegove grehe najprej glasno.
In pa kakšni grehi so naglavni
drugih, ki so te nesreče krivi,
njene kajpak, ker da so lažnivi,
to pove kar v spovedi vam javni.
Mati mila jezno se zadira,
zase pravi, da je demokratka,
zapovrh krščanska, mati skratka
še pri spovedi parlamentira.
Tisti časi žal so že minili,
ko bila je bojda zvezda mati
in želela je še več postati,
ko na vse so kriplje jo hvalili.
So hvalili jo prav po hinavsko,
tega zdaj najraje se spominja,
dalje se hvalisavcem udinja,
da deluje že kar zajedavsko.
Sem pomislil, mati, draga mati,
nič ti javna spoved ne pomaga
in še manj izkašljana nesnaga,
treba te bo znova naplahtati.