Je v Butalah praznik, a veselja
pravega nikjer ni ob spoznanju,
da ob tamkajšnjem svečanem stanju
se na tujem prav nič v zrak ne strelja.
Molk Tepanjčanov in vse tujine
zaprepadel je Butalce silno,
silo v sebi vidijo vodilno,
praznik pa jim brez pozdravov mine.
Ni pozdravov, ni čestitk, sramota
to je za Butalce gromozanska,
vstopil niti skozi vrata stranska
ni kak telegram, to bo pomota.
Saj Butalci so pričakovali,
da tujina bo na mah planila,
ko se nova ptička izvalila
bo v Butalah, kaj za to bi dali!
Toliko v Butalah so čakali,
da iz jajca prileti svoboda,
jajce so častili kot laboda,
pred katerim bodo vsi klečali.
Pa se izvali prav krmežljavo
nekaj, kar labodu ni podobno,
za tujino pa je nespodobno,
pišče prav vreščeče sivoglavo.
Molk dokaz je glavni, potrditev,
kaj tujina misli o Butalcih,
o slepote lastne večnih talcih,
ki časté klopotca izvalitev.
