Virulant, le kaj je to?
Bolj po sili je anglizem,
ki mu boter je cinizem,
slišati ni prav lepo.
Virulenten – nalezljiv,
kužen je in še strupen,
preneseni pa pomen
zloben, jedek, porogljiv.
Virulenca samostalnik
pač z enakim je pomenom,
uporabljen tu z namenom,
da potreben ni iskalnik.
Virulant je virulenten
neki bil sodržavljan,
prav do vrha pripeljan,
tam se kazal prepotenten.
Je na državljanov listi
bil zasedel prvo mesto,
sam se vrgel je na cesto,
ko zavladali so tisti.
Tisti, ki so državljana
ga umetno naredili,
Gregcu zlobno prepustili,
da se šel je partizana.
Takega, ki temelj ruši,
o korupciji razpreda,
znajde se potem seveda
kot plevel ves samcat v suši.
Frcnili so državljana,
iz demokracije hrama,
kazen bodi mu osama,
jeza pa duhovna hrana.
Fant je z državljanov liste
zdrknil čisto virulentno,
kajpak prav nič prepotentno,
zdrsnil še pred vzletom s piste.
Virulentno kužen zdaj,
nalezljiv je in grenak.
Kje je tisti korenjak,
ki ga pomnimo nazaj?
Državljanstvo popackano,
prepoznan kot virulenca,
v javnosti je impotenca,
kaj je fantu sploh še dano?
Ves pepelnat, posušen,
Gregca virulentnost daje,
vse počel bi drugo raje,
le da ne bi bil strupen.
Državljan se izogiba
mu premnog kot nalezljivcu,
špecarju, bolezni krivcu,
Gregec je zgolj majhna riba.
Ko potreba se pokaže,
večje ribe se igrajo
z njim, ko ga za vabo dajo,
naj si Gregec roke maže.
Tu in tam se spet oglasi,
malce cvili in zajavka,
kakor miška, ki mijavka,
kužek, bevska ki na vasi.
Pričakuje spet plačilo,
a denarja vse bolj manjka,
zanj je le kaj iz ostanka,
ko izpolni naročilo.
Ta podoba državljana,
virulentna kreatura,
slaba je karikatura
v kotu zadnjem, neprodana.
