Pred pomladjo v naglici najeli
so vrtnarja, ki poprej je plezal
po drogovih, v generator drezal,
so elektrikarja v vrt si vzeli.
Če doslej skrbel si za drogove,
boš primeren tudi v našem vrtu,
delal vse po našem boš načrtu,
v vrtu, ki potreben je prenove.
Spravil fant takoj se je nad veje,
češ da sence je preveč od prej še,
mlajše je požagal in starejše,
tega lotil se je najhitreje.
Tega zgolj, je drugo zanemaril,
le električno je vžigal žago
in po vrtu delal strašno zgago,
ta, ki naj odlično bi vrtnaril.
Je plevela dosti, so dejali,
zadnji mesec je pognal visoko,
on pa z žago klestil na široko
še naprej je, da so kar obstali.
Za odžaganje zahteval listo
vseh je vej, dreves in grmov tudi,
češ da z žaganjem je že v zamudi,
da počistil vrt bo ves na čisto.
Lista naj bo javna, so pozvali
javno žagarja, naj ne bo tajna,
kajti škoda bo gotovo trajna,
on pa nič, se z žago samo hvali.
Dobro, če pa še nič ne zaleže,
vrt naj bo okleščen, in počaka
malo naj se, slika ta bedaka
itak sama vejo si odreže.
