Arsen Dedič? Pa ne tisti pravi,
vsakršna podobnost je slučajna,
ta prepeva kakor kakšna lajna,
ne ob morju, poje ta ob Dravi.
Arsen Dedič tokrat se pripravil
na nastop je, pel bo Sole mio,
ko povabil k sebi je žirijo,
da bi pobahal se, se postavil.
Pel bom kot golobček, zažgolel je
vdan golobjemu bom petju vedno,
torej me podpreti res je vredno,
kot golob povzpnem se gor na drevje.
Gledajo golobi ga postrani,
vsa žirija čudno opazuje,
s čim se Arsen Dedič razkazuje,
s čim baha pred njimi se v dvorani.
Nisi favorit, odpel si svoje,
nisi Arsen, slab si imitator,
Dediča navaden plagiator,
dragi Arsen, se tako ne poje.
Za golobe ta pač ni primeren,
kaj bi oponašal ptičje petje,
ne premore drugega kot dretje,
v fušanju je Arsen neizmeren.
Ta ni pravi Arsen, zažgolijo,
ta ne poje, ta zgolj grize prste,
klofutá, ta tič je druge vrste,
sporočé golobi mu: Adijo.
