Zašumelo je, zaropotalo,
kaj dogaja zopet se pri hiši?
Kot da bi plesale slepe miši,
mar se tu bo sploh še spati dalo?
Nič, prav nič, odgovor smo dobili,
ples da miru tokrat posvečen je,
to razbijanje in to vrtenje
je nasprotovanje vsaki sili.
Kot pred leti je razorožiti
treba vse po vrsti, zacvilíle
miši so, ki bi takoj se skrile,
vpile, koga treba je nabiti.
V krog so dale se, plesale kolo,
po vzhodnjaško, kakor je navada,
to mirovniška da je parada,
širile po hiši so parolo.
Ena zlasti je posebej vidna,
majhna, siva, bela in prevzetna,
a sicer presneto strahopetna,
vendar kot podgana prav perfidna.
Mir naj v hiši bo, tako se sliši,
vendar prej miru se ne doseže,
dokler v hišo maček ne poseže,
prepodi krvavordečih miši.
