Na kanal sem neki se sprehodil,
pa umaknil nisem žal pogleda,
bil kanal je nepopisna beda,
kot v kanalizaciji bi blodil.
Se mi je prikazal po pomoti,
tipko sem že spet izbral nepravo,
tole, bogme, videti ni zdravo,
glavobol se isti hip me loti.
V glavi čudni plešejo odmevi,
ura je deset zvečer, presneto,
spet mi bo, pomislim, spanje vzeto,
ne, ne bo normalo stanje drevi.
Zvoki so problem, takisto slika,
kar oglaša se, na vižo isto
je ubrano, enoglasno čisto,
v isti rog se gobec ves čas vtika.
Drug prispevek posvečen kmetijstvu
biti mora, kajti dve govedi
sta vsaksebi in pa pult na sredi,
ja, korito tale pult je v bistvu.
Eno je govedo čisto rdeče,
mar to križanje je spodletelo,
me je v srhu v hipu spreletelo,
staro je, en velik kup nesreče.
Drugo muka z njim povsem enako,
ni razlike, tu ni dialoga,
le ubranost je, goveja sloga,
kje še videl kdaj sem sliko tako?
Valjar v kadru se potem prikaže,
svaljkarija rdeča ena sama
in pod njim zdrobljena prazna slama,
s tem naj se, moj bog, oči mi maže?
To nirvana je in hkrati karma,
se me ves čas hoče podučiti,
a nikakor ni mogoče skriti,
na sporedu je Živalska farma.
