Smo poslali fanta na Brione,
da bo vidu več sveta naš Bobi,
tam ha bojo mjeli zdej na probi,
hljedu v zrak bo, štjel bo avione.«
»Ma prou na Brione, kjer je Tito?«
»Ja, ha bo sprejel brez ene nohe,
rekli so, sprejem bo za ubohe,
bo zatuo očjem no malo skrito.
Smo doma še vsi nepreskrbljeni,
dvihajo se davki, je drahinja,
druho ni, zdej človek le preklinja,
bo vsaj Bobi v hišici stekleni.
Nej se suonči, dolho nej uživa,
nej se hre ihrat ta cajt maršala,
ko doma je ena sama štala,
dobro je, če se no malo skriva.«
»Ma, sej se ne skriva, smo dobili
tudi mi pozdrave zdej od njeha,
instahram poslal je, dosti teha
zdej dobimo, ni da bi tajili.
Ni pa nič napisou hor na sliko,
kam je šou, od kod se nam ohlaša,
vjemo le, kako se tam obnaša,
z žlico da zajema prou veliko.«
»Ma, mu ne privoščiste, soseda?
Ma, rjes vidi se, da ste Slovenka,
eni majo v žepih polno cvenka,
pr´ nas pa od zmeri sama beda.«
