Da na Kranjskem tole se dogaja,
že po sebi je samoumevno,
tudi da pri Kranjcih je odmevno,
kar se zadnje čase tam izvaja.
Stvar je ta povezana z mladino,
v njej pa je mladinec Šašek glavni,
v vlogi prav bizarni in neslavni
se ne bo zapisal v zgodovino.
Šašek dolgo že poročevalec
za mladino je in v nje koristi,
vsi poznajo ga prav do obisti,
dnevnih je razglasov redni bralec.
Kadar pred navzoče se postavlja,
znani svoj nadene si nasmešek
in potem sam sebi dá pospešek,
floskule kot papiga ponavlja.
Fant mladinec večni je kljub letom,
od mladinstva sploh se ne odlepi,
zanj zapoved so mladinski sklepi,
tak očitno kaže se pred svetom.
Zdaj pa se je nekaj pripetilo,
ni nasmeška, so oči steklene,
solze svetijo se v njih strupene,
ko prebral je slednje navodilo.
»Več ne boš pajdašil se z mladino,
kot se s tem izrecno ti naroča,
ohladi se malce glava vroča,
zbije previsoko se vročino.
Konec bodi tvojega mladinstva,
priti moraš, Šašek, malce k sebi,
treba je odrasti tudi tebi,
Šašku, aktivistu pobalinstva.«
