Sem zagledal se v račune davi,
vsakič so številke znatno višje,
pa so rekli, pride da zatišje,
zdaj ko smo naenkrat prav vsi zdravi.
Covida ni, vse bo šlo hitreje,
rekli so in to se uresniči,
prileti račun takoj, pri priči,
ne kot včasih, kakšen dan pozneje.
Da bo gospodarstvo spet močnejše,
tudi to so rekli, se pozna že,
davkarija se v obraz mi laže,
cifre ko ugledam najnovejše.
Pa saj ni le višje in močnejše,
tudi ne hitrejše, saj dodaja
se postavke nove, da postaja
v glavi mi od tega vse toplejše.
Le od kod številke take, vprašam,
ni odgovora na to, le plačaj,
pa drobiža tudi več ne vračaj,
je ukaz, naj se lepo obnašam.
Novi davek v vse je vkalkuliran,
sosed mi pove, ki razsvetljen je,
ki razume ta svet in življenje,
tudi če možakar ni študiran.
Je pogrutal, da se v davek šteje
novi vse in to res pospešeno,
da lahko je s tem zadovoljeno,
kar presega skrajne, zgornje meje.
Pravi mi, zdaj plačaš vse čez mejo,
čez najvišjo in to vse hitreje,
te pri tem privija najmočneje
davek novi – na goloborejo.
