V šolski kuhinji spet zasmrdelo
je po stari dobro znani čorbi,
je bilo rdeče kot po borbi,
kar za dno se lonca je prijelo.
Kar se stotič že je prismodilo,
štruklji so, preklemanska zagata,
lonec pa je v lasti sindikata,
nič vsebine ni se več rešilo.
Kaj je razlog, znova so vprašali
tisti se, ki smrad jih štrukljev moti,
kaj bilo spet tokrat je napoti,
da so štruklji se tako zažgali.
Je odgovor tukaj, je na dlani,
kuhali so se po recepturi
RTV-jski, po kateri kuri
in podžiga se ta krop neslani.
Kuhali so se, kot je povšeči
stvar bila zgolj šefu sindikata,
takšna čorba kajpak ne porata,
kuha tisočkrat se ponesreči.
Meša na vso silo se z levico,
česar mešati se ne bi smelo,
čudno ni, da vse se je sprijelo,
ni nazadnje štrukljev več za žlico.
Štrukelj se sprijet iz lonca dere,
da dogaja strašna se krivica,
a drugačna čisto je resnica,
zmazek tu je, ki ga nič ne spere.
