Bliža se pomlad, toplejši dnevi
zimske so zaspance prebudili,
tudi svizec spet na plano sili,
smo o tem prepričali se drevi.
Svizci množično so poskočili,
vidijo priložnost izgubljeno,
kar bilo pozimi zamujeno,
to zdaj naglo radi bi storili.
Da so cepljeni na vižo isto,
znanosti kot laikom je znano,
izkoristijo priložnost dano,
da bi spravili se ven, na čisto.
Kar naravnost, nič več po ovinkih
najdejo glodavci novo žrtev,
cvilijo, da eden njih bo mrtev,
krivi pa da stranski so učinki.
Resno se zadeve loti stroka,
svizcem kakor drugim da pomaga,
vse napore v svoje delo vlaga,
kot da gre pri svizcu za otroka.
Glavni je med svizci kakor vedno
sivi svizec, ki ne ponehuje,
on da brani mir, to zatrjuje,
v tej družini svizcev, kajpak zgledno.
Brani mir in cvili kakor pišče,
češ da stranski so učinki krivi,
argumenti so na moč smrdljivi,
jasno, svizec le pozornost išče.
