Ga v Butalah ni še izslediti
vse doslej uspelo policajem,
ker uspeva takim tolovajem
vedno pravi čas se nekam skriti.
To, če mislite, sploh ni Cefizelj,
tisti itak je svoboden večno,
ta, ki zdaj lovijo ga nesrečno,
imenuje Duško se Smodizelj.
Bi zaslišali ga, so dejali,
če le mogli bi in če bi smeli,
bi vsekakor ga trdo prijeli,
hlinili so zadnjič policaji.
A imajo zdaj fotografijo,
v pubu je bila skrivaj posneta,
scena bojda je na njej ujeta,
ki jo raje zase zadržijo.
Ko lovljenje jalovo izkaže
se docela, nekaj vendar zgane
se v Butalah, kakor strela plane
ta novica, ki zares ne laže.
Slednjič, glej, na tarči ga imajo,
se kar sam je nanjo tip obesil,
dele radiatorja navesil
naokoli, kakor takšni znajo.
Za umetniški bo vtis primerno
in na javnost dobro delovalo,
se ga dalje več ne bo iskalo,
bo v Butalah spet zatišno, mirno.
