So mi rekli, Pepe, ti si mona,
penzionist, ki s ptiči se ukvarjaš
in življenje svoje zanemarjaš,
nisi vreden niti ficka lona.
Kaj so mislili, debelo gledal
sem potem in praskal se po glavi,
so mi rekli, nisi, veš, pri pravi,
res je, nisem tega se zavedal.
Za pet evrov ptičice prodajaš,
ki loviš jih prej ves dan po hosti,
Pepe, vzor človeške si norosti,
glej se, kakšen in pa kaj postajaš.
Sem po kuštravi se praskal glavi,
kjer zgolj penzionistična je pleša,
tuhtal sem, da res mi pamet peša,
ko prišel preblisk je končno pravi.
Butec jaz, ki sem izbral goloba,
mislil sem, denar pokaka z veje,
se je izkazalo najhitreje,
vrabec v roki boljša je podoba.
Kaj pomaga, sem izpustil vrabca,
na denar golobov s strehe čakal,
zdaj resnično mi ga je nakakal,
pet usranih evrov zame, trapca.
