Je Madžar in vendar hkrati Janez,
pa razumi, če lahko, možaka,
vrlega obrobnega junaka,
kaj nam uprizarja ta mož danes.
Demokrat je, skrajno socialen,
kandidat za funkcije številne,
niso tuje poze mu servilne,
razlog za promocijo banalen.
Včasih Oger se igra župana,
brez županske kajpada licence,
za Butalce bi imel Slovence,
plačo bi dajala mu Ljubljana.
Sam se pošlje tja za odposlanca,
pa mu ne diši prav glavno mesto,
nerad spravi se možak na cesto,
rad ima ravnino, ne pa klanca.
Se na ravno pospešeno vrača,
da pa bi mu kakšen še nasedel,
iz Ljubljane v svoj kot je privedel
žensko, ki po vetru se obrača.
Z Muso, kot se ženska imenuje,
Oger fotografu se nastavi
sliko skupno v list občinski spravi,
z vrha stolpa z njo se razkazuje.
Hrbet kaže Janez tam Madžarski,
češ, poglejte, sem Slovenec pravi,
kdor nasedel Ogra bo pojavi,
vreden je naziva car bolgarski.
