Posadili so jo sredi mesta
lipo, da bi nam ozelenela,
ko je samostojnost dozorela,
mimo lipe vodi glavna cesta.
Ob tej lipi, mesta ki okras je,
glej ga zlomka, eden se ustavi,
da župan bo neodvisen, pravi,
lipa pa da bo rodila klasje.
Kje že videl tega sem možaka,
mi ne gre iz glave, ves podžgan je,
uporabim svoje skromno znanje,
spomnim le nazadnje se junaka.
V filmu Feliks Langus se prikazal
s tablo je Logatac v neki sceni,
temni in prividni, zdaj poceni
rad oči ljudem bi tamkaj mazal.
Za boga izbral si je človeka,
Karla Marxa, za simbol pa juga,
mali avto, da velika tuga
vse prekrila je, kakor oseka.
Pel je fant ob lipi litanije,
mrtvo je slavil samo državo,
mahal s svojo vero, bojda pravo,
s spremljevalko stalno mimikrije.
Od boga poslan, so mi dejali
domačini, je doma iz Kremlja,
bog dan nam naravnost iz podzemlja,
ki naj zanj bi družno glasovali.
Razodeta nam je njega vera,
bog dan je ljudem samo v svarilo,
kaj bo, če se takšne bo volilo:
lipov bog in čisto votla mera.
Prim. na:
Nova24tv
