Zaokrožil naglo je nad streho,
policist ga je takoj opazil,
saj nesrečno dimnik je oplazil,
pa potem zagrulil si v uteho.
Kaj počenjaš gori, kjer so saje,
kaj v umazan dim se tam ovijaš,
le zakaj se raje ne razkriješ,
saj se vidno tvoje krilo maje?
Ptič takole je oholo rekel:
V sajah, v megli in na tej višini
zate sem pomemben, veličini
moji ni da kaj bi oporekel.
Spustil se potem je nad postajo
policijsko in močno pritisnil,
nekaj iz notránjosti iztisnil,
kot da bi izdal, izrekel grajo.
Kaj pritiskaš, saj se ve, vsebina,
ki prenašaš jo, zelo je temna,
ni nedotakljiva, ni nadzemna,
ni, kot misliš, tvoja in edina.
Ne pritiskam, je odgovor ptiča,
sem dajal le s kljunom usmeritve,
čakal sem od spodaj potrditve,
varno da pristanem, sam si priča.
Slišal bobnanje sem, ponehuje,
pravijo, nevarnost da je mimo,
da lahko sem brez skrbi čez zimo,
da nihče me več ne ustrahuje.
Policist odide brez pozdrava,
naj golob le okrog strehe leta,
trd pristanek bo, je stvar posneta,
čaka ga že nova preiskava.
