Slišali smo, perje da letelo
je po Ajdovskem, čeprav ni burje,
da bilo je zraven dosti furje,
a je vse to naglo izzvenelo.
Perje da je odletelo samo,
ker bilo dovolj mu je svobode,
se otreslo lastne je zablode,
takšno stanje skratka tam imamo.
Ni novica neka strašna ravno,
da bi Pepi jo sploh komentiral,
opredélil se do nje, podpiral
kogar koli in še najmanj javno.
Perje bo letelo, pravi Pepi,
marsikje še, marsikdaj, prav kmalu,
tudi se kak ptiček bo na tnalu
znašel v kompaniji dolgorepi.
Ko je zima in preveč svobodno
ptiček vsak svobodo lastno jemlje,
ko vsak svoje hotel bi ozemlje,
pač postaja vse bolj neugodno.
Perje bo letelo, tu ni dvoma,
jata bo golobja vedno manjša,
ko denarnica postane tanjša
in pokaže se vizija zloma.
Treba je le počakati malo,
Pepi Žbaradorja zaključuje,
ni potreben niti kanček muje,
perje se kar samo bo razgnalo.
