Kožuh oče zdavnaj je izdelal,
ki so njeni brž se ga znebili,
kakor hitro so ugotovili,
da po vesti lastni mož bo delal.
Novi kožuh zdaj se ga sramuje,
ko v rdeči se saten oblači,
zgodovine pač ne predrugači,
tudi če očeta zametuje.
Novi kožuh mater bi prezrl,
da bila bi prav mu preobleka,
ne pomaga rdeča mu prevleka,
kožuh v sebi zdavnaj je odmrl.
Nova koža več ga ne oživlja,
se preprosto cela ti upira,
v boljši jutri ti pogled zastira,
ko prihodnost kožuh nov izkrivlja.
Novi kožuh če se ti zagabi,
vedi, da vse to je po pravici,
na pomoč zaman so njega klici,
koža namreč ni več v uporabi.
