Bil še mlad je znan kot matematik,
dasiravno tega ni študiral,
cifre vedno je analiziral,
gledal rezultate kot flegmatik.
Ni šlo tu za resno analizo,
je banaliziral vse poljubno,
in če kdaj bilo je zanj pogubno,
nekaj cifer spravil je pod mizo.
Ko postal je prvi analitik,
je pokazal vse talente skrajne,
genialne, praktično sijajne,
vseh se hitro je ubranil kritik.
Dvajset da ni več, se je pridušal,
od števila sédemnajst nikoli,
tega da se je naučil v šoli,
vse prepričati nas je poskušal.
Če doda se tri še ministrante,
v cerkvi vedno isto bo število,
dal čez palec je zagotovilo,
da preštel je lastnoročno fante.
Stroškov tudi večjih ni nobenih,
če se novim trem izplača plača,
dvajset ker po svoje se obrača,
treba manj bo bankovcev zelenih.
Skratka če se zraven tri prišteje,
to prištevno je število nično,
dvajset pa je sedemnajst, resnično,
matematik se ljudem v brk smeje.
Kar od sedemnajst navzgor prišteva
dandanašnji se, je brez pomena,
s tem ne bo več stroškov, višja cena,
to se nekaterim zgolj dozdeva.
Matematik v svoji je esenci,
torej treba mu je pač verjeti,
da nam dal bo, hotel nič odvzeti,
rekli neprištevni so Slovenci.
