Cel ansambel zbral se je na samem,
končno naj se sliši simfonija,
glasba hrupna ves dan se navija,
naj na kratko stvar samo povzamem.
So pričakovanja vseh enormna,
kakšno skomponirajo nam glasbo,
pravijo, da gre za preobrazbo,
muzika da nova bo reformna.
Se Reformna bo imenovala,
jo že sliši, kdor ima ušesa,
dirigentska mahajo peresa,
zopet so najhrupnejša tolkala.
Trije so ob koncu dneva zbrani,
trije bodo skupaj nastopili,
o Reformni družno zatrobili,
rezultati tukaj so podani.
Dirigent je rekel: »Smo začeli,
vse pripravljeno je za začetek,
malo še, pa bo prišel posnetek,
vsega boste na pretek imeli.«
Se potem še pomočnik oglási:
»V mescih šestih se bo res začelo,
mesec vsak se nadaljuje delo,
vidi že napredek se počasi.«
Tretja še zapoje od terceta,
vse nared je, le začetek manjka,
takšen izkupiček je sestanka,
našega današnjega izleta.«
Kje se zbral ansambel je, ne veste?
Brdo mu bilo je zbirališče,
najprimernejše od vseh vadbišče,
le prisluhnite, če mimo greste.
Vadijo ves dan, ves dan so skupaj,
to edini je namen, dejali
so na koncu trije, ki ostali
so na odru s skladbo: »Ne obupaj.«
