V moji ordinaciji je hrupno,
vsak rad pacienta bi naročil,
meni decidirano sporočil,
da je stanje skrajno in brezupno.
Dnevnik zdaj se pacientov vodi,
pravzaprav v peticije obliki,
priča klavrni nadvse sem sliki,
psihični bolnik o smrti sodi.
Bi na smrt čez palec kar obsojal,
kdor povšeči ni mu, naj odide,
v dnevnik na seznam sto novih pride,
on ime bi lastno jim posojal.
So imena karseda zveneča,
ni da po nemarnem bi navajal,
da pri komer koli bi postajal,
vsak od njih vsem znana je nesreča.
Vrag razveseli se res seznama,
ki se dnevniško zdaj zapolnjuje,
z vsakim njih, ki k njemu odpotuje,
manjša bo na zemlji nora drama.
