Čisto vse da risanka prenese,
smo še kot otroci prepoznali,
čudežne ko gledali živali
smo, kako jih v njih po zraku nese.
Plavajoča bitja brez oblike,
ki so transformirala se sproti,
odstranila, kar bilo na poti,
zlahka, takšne gledali smo slike.
Vedeli prav kmalu smo seveda,
da je to le v risankah mogoče,
da počenja vsak, kar se zahoče
mu pod soncem, publika pa gleda.
Slike te realnost so postale
na ekranih naših zadnje čase,
prepoznati preštevilne dá se
v njih podobe za gledalce male.
Telebajska danes načeluje
v filmu animiranem resničnem,
če povem drugače, ta v dotičnem
zdaj državi kvazi predseduje.
Več kot trije prasci se v svinjaku
na račun elektrike redijo,
izmaličeni povsem se zdijo,
kadar slikajo se v golobnjaku.
Volk kozličkov sedem natepava
kot za stavo, spol ga ne zanima,
v risanki da marsikaj ne štima,
ve otrok že, glasno odkimava.
Kaj počenja Kapica Rdeča,
ki se je ekranov polastila,
je na dlani, krši vsa pravila,
v tem je naše risanke nesreča.
To res ni zabava več otroška,
gledati te slike ponorele,
ki nekoč so se nam smešne zdele,
zgodba je na žalost patološka.