Sin je ničla, rekli so očetu,
in četudi ropar ni, vlomilec,
z njim državni mora se tožilec
bockati na tem prelepem svetu.
Sin je ničla, redno provocira,
s policisti v spore se zapleta,
mati pa povsem neprizadeta
se za fičfiriča ne sekira.
Sin je ničla, staršema povejo,
zgago vsepovsod organizira,
z njim ne mine prav nič brez prepira,
žaga si tako že tanko vejo.
Sin je ničla, a nič zaskrbljeni
starši spričo tega se ne zdijo,
kaže, da prav pridno mu sledijo,
ko se valja po nesnažni sceni.
Sin je ničla? Osel ni ne mula,
ta dva namreč sta za kaj koristna,
zanj pa ta samo oznaka pristna
zaobjame res vse: sin je nula.
