Ga oštevala je svojčas mama:
»Nemoj, Janko, le nikar po roži,
te hudo opeklo bo po koži.«
Bob ob steno, naj jezi se sama.
In potem so večkrat ga ošteli,
ko je ponečedil vse vogale
kakor glavni v občini Butale,
kjer so trapci trapcev vseh živeli.
Naj da duška curku, naj mu steče,
rekli so sosedje in občani,
saj je zunaj mesta, ne v Ljubljani,
se lokaciji drugače reče.
Spustil curek fant je spet po svoje,
mislil vsakič, le kaj kdo mi more,
spuščal včasih ga je vse do zore,
češ saj to zemljišče sploh ni moje.
Z leti teklo vse je brez nadzora,
je nekontrolirano fant točil,
ko ga kdo oštel je, je poskočil,
vedel, da spet odtočiti mora.
Trdil, vsa ima da dovoljenja,
ker zdaj vode več ne zadržuje,
spušča jo povsod, predvsem na tuje,
mar mu je prav res za drugih mnenja.
Čez deset let kaj bo, ga ne briga,
curka več ne bo, bo le kapljalo,
se nateklo kvečjemu prav malo,
daje zdaj zato si duška, miga.
Kolikor seveda je mogoče,
kajti curek tanjša se očitno
in postaja žal neizpodbitno,
da prišlo bo tisto, česar noče.
Prim. na:
Nova24tv19. 7. 2023
