Film se posnel bo nov uspešen,
bo uspešnica z izjemno energijo,
rekel režiser je, s sinergijo
takšen bo, da bo uspeh pregrešen.
Boby režiser je to, ki geni
so njegovi tip-top režiserski,
se v maniri svoji je pozerski
spravil v studio, tako poceni.
Studio Economy se pravi
stvari tej, s pridevkom socialen,
in nov film naj bi epohalen
združeval oboje po naravi.
Si igralce Boby je postavil,
ta bo gospodar, ta obrtnika
bo igral, podjetnika, premika
vse naj se, kaj bi jim sploh kaj pravil.
Zaigrali bi delodajalce
združeni umetniki njegovi,
Studio Economy v osnovi
prvovrstne rabi le gledalce.
In tako je mahal Boby, krilil,
oni pa naj v filmu odigrali
vloge bi, kot so od nekdaj znali,
preden se jih Boby je usmilil.
So spogledali se, ko posnelo
prvi se je kader, v en glas rekli:
s tepcem ni da bi se sploh sporekli,
tole se bo hitro razletelo.
Ta ne ve, kaj resni so artisti,
k filmu štuli se povsem brez haska,
se po kuštravi betici praska,
ko povemo mu: nismo statisti.
