Zopet da trpi infrastruktura,
danes nam povedala je Lenča,
ne to ni samo navadna čenča,
ogrožena s tem je sinekura.
Kar naravne so odnesle ujme,
več ne vrne se, to je na dlani,
je uničeno kot v ognju lani,
porabili pa so že predujme.
Ti so šli za vse, kar je paradno,
to se pravi, kar krasi deželo,
se porabljalo je na veselo
za organiziranost nevladno.
Ta je prva skrb celotne družbe,
kaj poplave strašne in plazovi,
vladajo že daljši čas strahovi,
da potonejo nevladne službe.
Čuden ta je, dejstvo ki zanika,
vsak kovač da svoje je nesreče,
se za srečo takih solde meče,
kot razkriva zdaj vsesplošna slika.
Gaber ogrožén je, naj zaščiti
se uspešno vrsto avtohtono,
zanjo sredstev šlo bo celo tono,
a uspeh bo le, če res pri priči.
Javnost nujno naj se v to prepriča,
da poplave niso sploh težava,
prednostno pomoč se obravnava
zdaj za osmomarčnega prašiča.
In za nutrijo, ki nam živeti
ni brez nje, če nam žival odplavi,
treba jo vrniti je naravi,
da lahko se razkazuje, sveti.
Ti dve vrsti silno prizadeti
sta vseskozi, tudi brez povodnji,
za državo sta več kot usodni,
moraš jima na pomoč hiteti.
Sta prikrajšani, zato nevladno
treba jima je pomoč deliti,
kajti le tako se bo razkriti
dalo vso sramoto brž, nenadno.
Vrsti sta trenutno na svobodi,
zanju gibanje ni omejeno,
upajmo, da hitro poskrbljeno,
bo v zaprtem za obeh usodi.
