Srečal Valterja sem, sabljo staro,
z vnukoma se zunaj je sprehajal,
nič mu vnukov ni »dovtip« ugajal,
da so risanke za staro šaro.
Čudil se je, pa potem ogledal
si jih je, le kaj otrok s tem misli,
ko obraz mu vedno kaže kisli,
če jih vidi. Tole je povedal.
Baltazar otroke izdeluje,
spol spreminja jim že v epruveti,
storil to med drugim je Štrumfeti,
zdaj še druge Smrkce obdeluje.
Tom več Jerryja ne naskakuje,
ampak si ustvaril je družino,
z drugim mačkom se imata fino,
in s podmladkom, so družina v troje.
Pončo s Torom, z njima še krastača
skupnost so za žabje posvojitve,
se opravljajo pri njih storitve
z asistenco modrega drkača.
Pujsa Pepa se je oženila,
prav ste slišali, to ni možitev,
na umetno šla je oploditev,
seme druge pujse je dobila.
Vili trot po novem razmnožuje
se kot norec in doji čebele,
so za mamo in očeta vzele
k sebi ga, še Majo fant pestuje.
Lolek črn je postal, saj bil je
rasno neprimeren kot blondinec,
Bolek pa bi rad bil bernardinec,
zdaj postaja še na Poljskem divje.
Gledala sta Valterjeva vnuka
nekaj časa to norij norijo,
in sta rekla risankam adijo,
ter dodala, da so čista muka.
Valter jima bo pokazal prave,
je obljubil, mi vesel povedal:
»Nisem, stari, se doslej zavedal
pri otrocih pameti te zdrave.«
