Kurt je turško volk, za osvežitev,
znano to je celemu Balkanu,
videli smo volka na ekranu,
kar pa nova je uprizoritev.
Na jezéru bil je bliz´ Triglava,
je novica, da se tam pojavil
je pred kratkim, taco v žep pospravil,
delal se, nedolžnost da je prava.
Kuštrav ptič je volka obletaval,
ki pa ni bil s kosovega polja,
avtohton primer, v njem trdna volja,
da se bo kot vedno poigraval.
Skupaj bosta tokrat volk in sraka,
zdelo se vsaj sraki je podobno,
kar je letalo prav nespodobno
krog in krog balkanskega veljaka.
Družijo ga s kurtom skupni geni,
rekli so z mežikom si gledalci
teh dveh druženja opazovalci,
in pogovor teče pač o ceni.
Roka roko da umije, vemo,
a tu šlo za šapo je in taco,
ptičjo, če ste videli nje faco,
veste vse, več reči tu ne smemo.
Kurti so volkovi, njim uspeva
v vsaki taki zgodbi genialno,
tole kvazi-srako teatralno
pa, če zdaj ne, še prekmalu greva.
