Pri Jezerčanu bili so bledi
letos, ko so zopet pirovali,
pir imeli, torej praznovali,
goste ko čakali so v zasedi.
Lani v hišo se jim je priženil
nov Jezerčan, tam doma, kjer redno
burja piha, sam pa bi napredno
gospodaril rad, kakor je sklenil.
Novi gospodar je zdaj gostitelj,
ki ga gostje še slabo poznajo
in sicér le komaj kaj nanj dajo,
ta bil torej je uprizoritelj.
Uprizarjal je svoj pir strateško,
češ prišle da bodo mnoge glave,
kronane in druge, polne slave,
občeval bo z njimi zgolj angleško.
Pa se vse drugače je zgodilo,
bil Jezerčan je ves bled od vsega,
najprej, kot smo videli, od tega,
gostov da prišlo ni tja obilo.
Ni angleščina bila potrebna,
je govoril vse kar po solkansko,
po potrebi tudi po balkansko,
saj bili so druščina posebna.
Tisti, ki so trkali na vrata,
vsi nosili malhe so beraške,
rekli, kakšne sile so vojaške,
ga cmokali kot na jugu brata.
Ni bilo strateških tja kolegov,
ni jih zbral vsaj za spodoben kvorum,
bil beračev druščina je forum,
poln sprenevedanj in nategov.
Slavni znani gostje pozabili
priti so v Jezerčanovo kajžo,
šli drugam, na lepše so na rajžo,
so le lastni hlapci ga slavili.
