Sem kulturnik, vidite, navijam
kot da sem na tekmi nogometni,
in v kulturi lastni brezpredmetni,
kar na poti mi je, to razbijam.
Sem mirovnik in zato z zakletim
se sovražnikom na nož bojujem,
sejem zdrahe, mir pa uničujem,
smrt napovedujem vsem prekletim.
Sem umetnik, moje slikarije
svetijo se že po vseh fasadah,
ko je treba, sem na barikadah,
branim pridobitve iluzije.
Sem nevladnik, v takšni pozi vztrajam,
v lastnem zaposlil sem se zavodu,
vlado rušim, ki mi ni pogodu,
ko z denarjem njenim se napajam.
Socialen sem in solidaren,
prva mi je skrb za sočloveka
in zato denar, ki zanj priteka,
spravljam v žep, ker tam je najbolj varen.
Sem levičar, jasna je zadeva,
kdor me vidi, v hipu prepozna me,
vidno je in dobro znano zame,
roka, ki z njo pišem, da je leva.
Sem za reveže in za uboge,
kar želite, odigram vam vedno,
te maksime se držim dosledno,
teatralno da menjavam vloge.
Sem igralec, saj ste prav dojeli,
le da vlog vsebine zamenjujem,
tekst pozabljam, pa kar natolcujem,
da v občinstvu bi mi še verjeli.
Ko igram porazno socialista,
ker zamešal sem scenarij drame,
najde se rešitev v hipu zame,
rečem, da posnemal sem fašista.