Našel žal prislov se je v nalogi,
ki spisala jo je diplomantka,
ne preveč uspešna laborantka,
vrinjen vanjo je prislov ubogi.
Žal se znašel ni le v besedilu,
ampak še v dejanjih, bi se zdelo
zdaj, ko zagovarja ga še delo,
ko žal najdemo ga še v trobilu.
Prežalila ni ga avtorica,
ni ga preklicala, žal ostaja
in po njenem tudi osvobaja,
žal, bi rekli, njena je pravica.
Literarna to da je svoboda,
pa čeprav za znanstveno pisanje
naj bi šlo, a je posredi stanje,
ki odvisni stavek vpelje s toda.
Žal odvisnik se s prislovom brati,
ga v omamo vrine in v odvisnost,
skupaj izkazujeta vso pristnost,
diplomantko ki močno oblati.
Kriv samo uhan je, nekdo vztraja,
ker se v besedilo ni zataknil,
žal naj bi se mu grdo izmaknil
in v nalogi vse do zdaj ostaja.
Sta odvisnost in uhan resnica,
ki prav nič je žal ne osvobaja,
tumasto pa diplomantka vztraja,
kot na gabra veji golobica.
Vztraja včeraj, jutri, zlasti danes,
saj odvisnost ji ne dovoljuje,
da popravi kaj, dopoveduje
si, da žal slavil tedaj bi Janez.
Se v odvisnosti vse to nabira,
kar v ta krog omamljenih žal sodi,
ptička izgubljena samo blodi,
kot zadet golob halucinira.
Prim. na:
Nova24tv
