Stan in Olio, preteklost davna,
mlajši teh golobčkov ne poznajo,
za neznanca čista ju imajo,
ni ne en ne drug osebnost javna.
Spomnimo se filma o nategi,
lažno šla sta v Honolulu z ladjo,
in ko brodolom oznani radio,
znašla sta v neskončni se zadregi.
Na hrvaškem nekem se otoku
zdaj re-make posnel je zgodbe njune,
le da Stan je sam, denarje pljune,
drugo vse pa je kot pri otroku.
Si najame Stanley spremljevalko,
črnolasa Honolulka Tyna
ni nikakor kakšna punca fina,
za plesalko gre, heavymetalko.
Jo okrog kot ženo prikazuje,
ki z njo poročen je po havajsko,
šlo naj bi za plesno zvezo rajsko,
koga le naš Stanley nateguje?
Zgodba vsa fingirana je, lažna,
kakršne sta Stan in Oli zmožna,
le da Stan zdaj sam je in pobožna
želja v njem, da je osebnost važna.
V filmu je seveda vse mogoče,
zlasti če vsa javnost ga plačuje,
Stan najeto punco razkazuje,
čivka: »Nekateri smo za vroče«.
Plača se za to visoko ceno,
film drag je, zlasti plesni deli,
prej ko slej gledalci doživeli
bodo sami brodoloma sceno.