Neopredeljen sem, sem brez mnenja,
kot se je po starem reklo temu,
in lahko počenjam navzlic vsemu
vse, kar je ostalo od življenja.
Takšne vrste me neuvrščenost
čisto vseh dolžnosti odvezuje,
zdravstvo mi čedalje bolj je tuje,
kaj me briga za neurejenost.
Rekli so mi, da opredeliti
ni se treba mi, ker moja vloga
bo ostala brez uspeha, žoga,
ki je ni mogoče v gol zabiti.
Neopredeljena je bolezen
vsaka prav tako, ki me napade,
neopredeljene z njo so nade,
so dejali mi, naj ne bom jezen.
Neopredeljen sem, do zdravnika
ni mogoče mi, ker opredélil
nisem zanj se in se razvesélil
je hudič, da z zdravstvom nimam stika.
Neopredeljen kot ptič pod nebom
sem že dolgo, kar mi garantira,
rekli so, odpade da ovira,
hodil da za lastnim bom pogrebom.
So razmere takšne in še bodo,
odkar sem se opredélil lani,
da se golobnjak pri meni hrani,
ki mi nudi, daje to svobodo.
