V naši mali vasi res je frka,
kot bi rekli najstniki pravilno,
kar je nesposobno opravilno,
vse po glavi zadnje dni se trka.
Vroča kost po vasi se podaja,
ko zagrizne prvi pes jo, sune
brž jo dalje, drugi jo izpljune,
kost pa v grlu venomer ostaja.
Ponoreli cucki so docela,
strgali so eni se z verige,
ker pestijo jih peklenske brige,
takega ta vas še ni imela,
Zdaj Hovhovnik, tisti pes, ki krade
in okrog veselo pohajkuje,
vas zapušča, najraje na tuje
bi ušel, odpeljal s sabo mlade.
Šapek, cucek, medije ki ljubi,
laja, to da je precej boleče,
besno na mimoidoče meče
pes se, lastni ker ni kos izgubi.
Vse se zdaj samo na Šara stavi,
šarplaninca, ki se v bran postavlja,
ta obrambne vrste zagotavlja,
v vasi se mu Serpentinec pravi.
Vroča kost pa sploh se ne ohlaja,
kaj še, se smodi in silno peče,
bolj ko lažejo, kot sam pes teče,
vedno večji zverinjak postaja.
