Gledali so vanj, oči obstale
so na njem, ko spet se je prikazal,
se na prireditvi jim namazal,
rekli so o njem, glej, to je Pale.
Pale s Tino je vihravo plesal
ples golobji, kar menda obvlada,
zanjo je bilo to kot nagrada,
ko je po plesišču mrho stresal.
Pale sicer ni sam, ima zvezo,
le da je njegova vsa drugačna,
kmečka ženka, čisto nič privlačna,
s krilom in pa ruto na zavezo.
Ni dovolj mu taka, se ozira
stokrat raje Pale za dekleti,
tuhta, kaj bi mogel jim odvzeti,
ker v svobodi zanj ni nič ovira.
Vzame si plesalec naš prevzetno,
dokler mu svoboda garantira
in ubožca Paleta podpira,
kdaj za zraven kakšno mladoletno.
Pale s Tino, ples povsem brez stila,
temu pravi sam kar stil svobodni,
v situaciji ne bo ugodni,
ko se tista reč bo dogodila.
Enkrat, ni vrag, naletel na mino
s svojo soplesalko bo med plesom,
reklo se takrat bo med slovesom:
ni več na svobodi Pale s Tino.