Naš je vrt od razcvetitve majske
pa vse tja do poznih dni jeseni
videti kot na nebeški sceni,
kjer živijo same ptice rajske.
Lastovke prihajajo spomladi,
vsakič nas močno razveselijo,
z nami da pol leta preživijo,
oh, kako imamo vsi jih radi.
Pa siničke, ščinkavci in slavčki,
njih je pesem prava simfonija,
za sosesko kakor terapija,
kot kraguljčki, hkrati z njimi navčki.
Ena tare le naš vrt nadloga,
ena vrsta ptic veselje jemlje,
sama ta ima se za sol zemlje,
za najboljšo zemeljskega kroga.
Smo postaviti na žalost dali
lani jim posebno domovanje,
golobnjak, ki prirejen je zanje,
zdaj napako strašno prepoznali.
Slišali smo, da so kot glodavci
ti golobi, vendar nismo vzeli
govoric za mar, bili veseli
sprva smo kot ptic opazovalci.
Ko so spravili se nad semena
in izruvali nam korenine,
rekli so sosedje, da vse mine,
pride ko do lepšega vremena.
To se je potem povsem skazilo,
pa so rekli, da golob pomaga
nam lahko v nesreči, glej ga vraga,
nič bilo ni, vse nam je zalilo.
So dejali, tokrat prav resnično
golobnjak odpravi vam nesrečo,
pa bilo je, kot brez dna bi vrečo
v vrt postavili si nepremično.
Kar dobili smo od golobnjaka,
kupček je golobjega pridelka,
dobro znana je ta zvrst izdelka,
prideluje zadnjica jo vsaka.
