Potepuških psov se gruča zbrala
v trop je, ni tako še dolgo tega,
našel v njej lahko si čisto vsega,
kar narava mati kdaj je dala.
Znašli so primerki na svobodi
cuckov se, ki ni jim do prostosti,
njihovi izpadi so pogosti,
vsak od teh prerad po svoje blodi.
Kot golobi da so miroljubni
in enotni vedno, monolitni,
lajali so, in da so elitni,
v svoji zaslepljenosti pogubni.
Dvigali so šapo in dajali
glas od sebe, ko prišel ukaz je,
naučene bevskali izraze,
enoumju vso svobodo dali.
A zgodi se, eni da ščetine
enkrat stale so preveč narazen,
material prišel na dan dokazen
s tem je, cel trop da v nevarnost rine.
Treba jo iz tropa je odnesti,
so skrivaj sklenili o zadevi
a čez noč, nevarno ker podnevi
bi bilo ščetine se otresti.
Zbrcali čez noč so, izključíli
bevskajočo, češ da v trop ne sodi,
ker preveč svobodno okrog blodi,
takšni bi lahko trop ogrozili.
Bil začetek to je, kajti vsako
se odslej bo hibo kaznovalo,
po modelu tem ne bo ostalo
nič od tropa pasjega z napako.
Ta naključno ni bila storjena,
to na dlani vendar je, na šapi,
prepoznaš po laježu, po sapi,
v cel trop da sistemsko je vgrajena.
