Policaje dobro vsi ležeče
v zadnjih desetletjih smo spoznali,
dosti manj pa znani so ostali,
mar ste slišali že za mižeče?
Slišali ne, je pa dobro viden
eden teh, v mižanju prvi, glavni,
nonštalantno se v izjavi javni
sam izda, kako je malo priden.
Skozi dolgo vas miže sprehaja
se ta kljukec in ljudem razglaša:
»Vas je dolga in pa varna vaša,
čeznjo niti miška ne uhaja.
Smo zaprli luknjo vsako v vasi,
kar pa ni ovira za vaščane,
naše javne so obljube dane
uresničene in varni časi.
Mimo je prišla kolona ravno,
kar po sredi, mimo vsake luknje,
so nosili orientalske suknje,
in korakali po vasi javno.
Da miži naš policaj, opazil
vsak od njih je že na dve, tri milje,
on pa te premikajoče cilje
z enim le očesom je oplazil.
V dolgi vasi gledajo vaščani,
kaj počenja ta pandur bahavi,
nič se ne oglaša, nič ne javi,
pa nevarnost vendar je na dlani.
Glej ga kljukca, ti, ki nas varuješ,
mar ne vidiš, kaj se ti dogaja,
cela vojska skozi vas prehaja,
ti pa nekam tja gor pogleduješ!
Kljukec gleda, gleda, za drevesi
nad vasjo, če ptič ga opazuje,
to okolje mu povsem je tuje,
zdaj miži že na obe očesi.
Ni mižeči, tudi ne ležeči,
ugotavljajo o njem vaščani,
je medtem že tam na drugi strani –
prvi policaj miže bežeči.
