Ne, nikakor ni ga moč sprejeti,
tale tovor kar nazaj peljite,
kje drugje smetišče si odprite,
tu smo polni, da smo kot zakleti.
Ni nam mar, če več se ne ob-vlada
vseh smeti iz glavnega središča,
ne pustimo, da se izkorišča
spet smetišče naše, saj razpada.
Teden vsak pripeljete brezplačno
tovor nov gnijoč, razkrajajoči,
včasih brez najave, kar ponoči,
ali ko gre dež in je oblačno.
Pet prišlo že takih je tovorov,
našli šink smo v njih, hov-hova truplo,
da smo gledali vse bolj osuplo,
koliko ostankov od pomorov!
Tole pa na daleč že zaudarja,
sploh tovora treba ni odpreti,
saj si ne želimo vsi pomreti,
ni šans, da se tole raztovarja.
Že od nekdaj smo smetišče javno
nismo dobrodelno pač podjetje,
in zato zavračamo prevzetje
te pošiljke z žigom za državno.
Vemo dobro, da bi odpeljali
kar v Evropo tale tovor radi,
saj zelo bojite se, spomladi
da ob smrádu ne bi več zdržali.
Mi ne bomo vzeli mrhovine,
ki na daleč jo že prepoznamo,
na golobovino se spoznamo,
sodi na smetišče zgodovine.
