Iz Butal se sliši, da ne zmore
glavni njihov več bremen, težave
da pestijo vse, ne le poplave,
kar šele začetek je pokore.
Davki le v višavo jim letijo,
strašni Turki pa so spet na meji,
in mladiči, ki pri njih so v reji,
iz nevladnih sredstev da živijo.
Zmešano se sliši, neumljivo,
zdaj pa se še novo jim dogaja,
se plesišče prazni, da postaja
v občini butalski prav srhljivo.
Na volitve torej, brž, predčasno,
sliši se apel, naj se pokaže,
kdo kaj zmore, saj izid ne laže,
ko strukturo volijo oblastno.
Uš volilna, ki se imenuje
Šprinca in Marogla, kot še vemo,
že pripravlja se, da z vso se vnemo
v brado zmagovalca zalezuje.
Je doslej tako pri njih veljalo,
čigar brado ta si uš izbere,
ta volilno zmago naj pobere,
takšno se oblast ušem je dalo.
A volilni red bo zdaj drugačen,
uš volilna več ne bo šla v brado,
bo v lasišču si izbrala vlado,
kdor lasat bo, ta ji bo privlačen.
Vse storili bodo za Maroglo,
da zaleze se v frizuro bujno,
saj v Butalah je obvezno, nujno,
zaobide plešo da okroglo.
Le v lasišču, kjer je glava prazna,
za uši primerno je kotišče,
tam si najdejo odlagališče,
da je zmaga vsakokrat porazna.