Mu ime je Oleander,
saj res cvet je nad cvetovi,
bi po drži vsej njegovi
rekli Véliki mu Aleksander.
Kajpak drži narejeni,
ki nadutost se ji pravi,
v tej priliznjeni opravi,
zanj posebej prikrojeni.
Piše se možak Gužvina,
ne izvira to od gužve,
temveč iz imena spužve,
dom ji morska je plitvina.
Spužvo v grbu so rodbinskem
pri Gužvininih imeli,
nje podobo so prevzeli
kar po vzorniku družinskem.
Spužva je brez hrbtenice,
bitje, ki ga premetava,
na površje vedno splava,
glavna stvar so ji pravice.
Rad postal bi diplomat
kot otroček že Gužvina,
to želela je družina,
v šahu rekli bi: šah-mat.
A je najprej duple mate
Šašek kot študent prestrezal,
kajti normam ni ustrezal,
menjal redno je kravate.
Ko profesor nekajkrat
ga na pravu je zabrisal,
nekaj levega je vpisal,
da postane diplomat.
Neko peto fakulteto
Šašek skrpal je za silo,
saj ga je le to gonilo,
da ime mu »gor bo vzeto«.
Važna je bila diploma,
ki si čimprej v žep jo vtakne,
da se mesto ne izmakne,
priskrbljeno mu od doma.
Bolj ko fant je nesposoben,
to pri njem je obveljalo,
večjo potrebuje hvalo
in pa stolček tak, udoben.
Kakor vetrček zapiha,
tja se spužvica pomakne,
pazi, da se ne zatakne,
in s prepiha jo popiha.
Če prebiral tele rime,
Šašek vse bi jih zanikal,
glavo v pesek spet bi vtikal,
da se ga le kaj ne prime.
A ostala pač družina
bolje bi jih razumela,
fant je njihovega dela
plod in sad in vsa vrlina.
K sreči, da sploh ne obstaja,
Oleander je izmišljen,
gre samo za »spin« premišljen,
da se podučuje raja.
